-
1 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
2 like
I 1. adjective(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben2. preposition(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor3. noun(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot4. conjunction((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot- likely- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad•- likeable- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to* * *I [laik]adjectiveenak, podoben, sličen (komu, čemu)and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu sličnowhat is he like? — kakšen je?II [laik]adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekočIII [laik]prepositionto look like — biti podoben komu, čemuwhat does he look like? — kako izgleda?to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kajI feel like sleeping — rad bi spal, želim si spatilike that — tak, tako, na tak načincolloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljšecolloquially that is more like it! — to se že boljše slišilike father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesalike master, like man — kakršen gospodar, tak slugalike a shot — kot bi izstrelil, brez pomislekacolloquially like anything — besno, noro, kot norIV [laik]conjunctionvulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se balV [laik]nounnekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)and the like in — slično, in tako daljemix with your likes! — druži se s sebi enakimicolloquially the likes of me — meni enakicolloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kovaVI [laik]1.transitive verbrad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;2.intransitive verbhoteti, želetiI like that! — kaj takega!what do you like better? — kaj imaš rajši?I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobrodo as you like — delaj, kar hočešif you like — če hočeš, če želišI am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendarVII [laik]nounnagnjenje, posebna ljubezen -
3 soon
[su:n]1) (in a short time from now or from the time mentioned: They'll be here sooner than you think; I hope he arrives soon.) kmalu2) (early: It's too soon to tell.) zgodaj3) (willingly: I would sooner stand than sit.) rad•- no sooner... than
- sooner or later
- the sooner the better* * *[su:n]adverbkmalu, v kratkem; (zelo) hitro; zgodaj; radsoon afterward — malo potem; malo poznejeas soon as — brž ko, čim, kakor hitro; prav tako rad... kotas soon as 6 a.m. — že ob šestih zjutrajI would as soon walk as ride — prav tako rad bi šel peš, kot se peljalthank you, I'd just as soon stand — hvala, bi kar (rad) stalwhat makes you come so soon? — zakaj prihajate tako zgodaj? -
4 bird
[bə:d](a two-legged feathered creature, with a beak and two wings, with which most can fly: Kiwis and ostriches are birds which cannot fly.) ptič* * *[bə:d]nounptič, ptičicaslang deklica, dečko, oseba; American slang navdušenec; čudak; figuratively old bird — lisjak, zvitorepec, tičto do s.th. like a bird — zelo rad, z lahkoto kaj nareditibirds of a feather flock together — ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu godeto give the bird — zavrniti, odkloniti, izžvižgatia bird in the hand is worth two in the bush — boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi gato kill two birds with one stone — dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubitia little bird told me so — nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedalbird of paradise — rajska ptica, rajčica -
5 chip
[ ip] 1. past tense, past participle - chipped; verb(to knock or strike small pieces off: This glass (was) chipped when I knocked it over.) odkrušiti2. noun1) (a place from which a small piece is broken: There's a chip in the edge of this saucer.) odkrušeno mesto2) ((American french fries) (usually in plural) a cut piece of potato (fried): steak and chips.) ocvrti krompir3) (a counter representing a certain value, used in gambling.) igralni žeton4) (a very small printed circuit, as used in computers, TV sets etc.)•- chip in* * *I [čip]noundrobec, odkrušek, iver, trska; oškrbek; odpadek; igralna znamka; odkrušeno mesto; colloquially otrokdry as a chip — nezanimiv, dolgočasen, suhoparenII [čip]1.transitive verbsekati, rezljati, drobiti; (od)krušiti, odlomiti; prekljuvati jajčno lupino; rezati na rezine; norčevati se iz koga;2.intransitive verbodkrušiti, odlomiti, odkrhniti seIII [čip]1.nounspreten prijem pri rokoborbi;2.transitive verbnastaviti komu nogo, da se spotakne -
6 though, tho'
[ðou]1.conjunctiončeprav, četudi, dasias though, tho' — kakor (kot) čeeven though, tho' — tudi če, pa čepravwhat though, tho' — nič za to če, kaj za to, če; (pa) četudiwhat though, tho' the way is long? — kaj za to, če je pot dolga?he was running as though, tho' the devil was after him — tekel je, kot da bi mu bil vrag za petamiI shall buy it, even though, tho' it should cost a hundred pounds — kupil bom to, pa čeprav bi stalo 100 funtov;2.adverb colloquially (na koncu stavka) seveda, resda, zares; vendar(le), vsekakorI wish he were here, though, tho' — rad bi, da bi on bil tu, sevedayou knew it, though, tho'? — ti si to, seveda, vedel'? -
7 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po -
8 worse
((of things or people) to become better or worse: His fortunes have taken a turn for the better; Her health has taken a turn for the worse.) obrniti se na boljše/na slabše* * *I [wə:s]1.nounslabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja; commerce slabši, nižji(not) to be the worse for — (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradithe worse for wear — obrabljen, ponošen;2.adverbslabše, hujšehe has lost his job and is worse off than ever — izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prejnone the worse — nič slabše (hujše), nič manjII [wə:s]nounslabše stanje, nekaj slabšega, nekaj hujšegato put to worse — potolči, premagatifor better, for worse, for better or (for) worse — v škodo ali korist, dobro ali slabo; kakor se (pač) vzame
См. также в других словарях:
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rájši — in ráje prisl. (ȃ) 1. primernik od rad: rajši pospravlja, kot kuha / rajši bi bil učitelj kot knjižničar / elipt. kaj bi rajši: čaj ali limonado / otroci imajo rajši mater kot očeta, najrajši pa babico / opero ima rajši kot dramo / kaj takega se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vès — vsà vsè [vǝs] zaim., ed. m. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, za neživo vès, za živo in v samostalniški rabi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; ž. vsè, vsèj stil. vsì, vsò, vsèj stil. vsì, vsò; s. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, vsè, za živo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika